Na podlagi 19. člena Statuta Zdravstvenega doma Ivančna Gorica je svet zavoda na svoji seji dne 24.04.2001 sprejel


POSLOVNIK O DELU

SVETA ZAVODA


I. SPLOŠNE DOLOČBE


1. člen


S tem poslovnikom se ureja delo Sveta ZD Ivančna Gorica (v nadaljevanju besedila: svet), zlasti pa konstituiranje, pravice in dolžnosti članov sveta, sklicevanje, vodenje ter potek sej, sprejemanje odločitev, vzdrževanje reda na sejah, pisanje zapisnikov in pisnih odpravkov odločitev sveta, postopek imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili ter drugo. O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo sveta, se člani sveta sporazumejo na seji sveta.


Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi pri delu njegovih delovnih teles oziroma organov.


2. člen


Delo sveta je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le, če tako sklene svet in sicer v primeru, da je potrebno v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov oziroma zadev, o katerih se razpravlja.


3. člen


Svet opravlja svoje delo na sejah. Seje se sklicujejo po potrebi – redne ali izredne seje.


II. KONSTITUIRANJE SVETA


4. člen

Svet se konstituira, če je izvoljenih oziroma imenovanih in na prvi seji prisotnih več kot polovica vseh članov sveta.


1. Verifikacija mandatov


5. člen

Na prvi seji svet izmed članov izvoli mandatno - verifikacijsko komisijo na predlog predsedujočega na seji.


Komisija ima predsednika in dva člana.


6. člen


Mandat imenovanih oziroma izvoljenih članov verificira svet na predlog mandatno verifikacijske komisije.


7. člen


Mandatno verifikacijski komisiji tajništvo zavoda predloži poročilo o volitvah predstavnikov delavcev v svet, potrdilo o njihovi izvolitvi ter obvestilo o imenovanju zunanjih članov sveta zavoda. Mandatno verifikacijska komisija preizkusi, po naročilu o volitvah in potrdilih o izvolitvi predstavnikov delavcev ter po obvestilih o imenovanju zunanjih članov, pravilnost volitev oz. imenovanja in ugotovitve sporoči svetu.


8. člen


Svet obravnava poročilo komisiji in o njem glasuje.


Svet na predlog predsedujočega razglasi izid volitev oz.imenovanj v svet zavoda in ga potrdi z ugotovitvenim sklepom o verifikaciji članskih mandatov.


2. Izvolitev predsednika in njegovega namestnika


9. člen


Člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika sveta.


10. člen


Volitve predsednika in namestnika so javne. Glasove šteje predsedujoči na seji.


11. člen


Po štetju glasov predsedujoči javno objavi rezultat in ga protokolira v zapisnik seje.


12. člen


Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh članov sveta.


Če je predlaganih več kandidatov, pa nobeden kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim številom glasov. Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.


Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine iz prvega odstavka tega člena, se oblikuje nov predlog kandidata oziroma kandidatov.


13. člen


Po razglasitvi izid glasovanja prevzame vodenje seje izvoljeni predsednik.


3. Komisija za pritožbe


14. člen


Za reševanje oziroma odločanje o zahtevah za varstvo pravic delavcev oziroma o ugovoru delavcev na sklepe ali določila, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja, svet imenuje komisijo za pritožbe.

15. člen


Komisijo sestavljajo praviloma trije člani sveta zavoda, in sicer: po en predstavnik ustanoviteljev, delavcev in ZZZS.


III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA


16. člen


Člani sveta imajo pravico in dolžnost biti navzoči na sejah sveta, predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda, odločati o zadevah, ki so na dnevnem redu, ter opravljati druge naloge, za katere jih je zadolžil svet skladno z določbami zakona, statuta ali drugega akta zavoda.


17. člen


Člani sveta imajo pravico postaviti svetu, direktorju in drugemu strokovnemu delavcu, predlagatelju občinskega sveta, vprašanja, pobude in predloge, ki se nanašajo na delo sveta zavoda, na delo zavoda ter na predloge odločitev, ki naj bi jih sprejel svet.


18. člen


Na vsaki seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge, pobude in vprašanja članov ter čas za njihovo postavljanje in dajanje odgovorov nanje.


Na zastavljeno vprašanje se lahko odgovori na seji, če to ni mogoče, pa (pisno) v roku največ 30 dni.


19. člen


Član sveta je dolžan varovati uradno tajnost. O tem, katero gradivo ali podatek velja za uradno tajnost, odloči na predlog direktorja v skladu s statutom zavoda predsednik sveta.

Gradivo mora nositi oznako, da je tajno.


IV. DELO SVETA


1. Delo predsednika sveta


20. člen


Predsednik sveta skrbi za nemoteno delo sveta zavoda. V ta namen:

  • daje iniciative za razpravljanje o določenih vprašanjih in predlaga dnevni red seje,
  • skrbi za pripravo sej sveta
  • sklicuje seje sveta in jih vodi
  • usklajuje delo sveta z drugimi organi zavoda
  • podpisuje splošne akte in druge pisne odpravke odločitev, ki jih sprejme svet
  • opravlja druge naloge, določene s statutom ter poslovnikom in drugimi splošnimi akti zavoda


21. člen


V odsotnosti predsednika opravlja njegove naloge njegov namestnik.


2. Priprave na sejo


22. člen


Prvo sejo sveta skliče dosedanji predsednik sveta, ki sejo tudi prične. V nadaljevanju do izvolitve novega predsednika vodi prvo sejo sveta njegov najstarejši član iz vrst delavcev ZD.


23. člen


Sejo sveta sklicuje predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika sveta.


24. člen


Pred sejo sveta se članom pošlje pisno vabilo s predlogom dnevnega reda ter z gradivom za sejo sveta.


Vabilo z gradivom se članom sveta pošlje najmanj sedem dni pred sejo sveta.
V izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidene okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje, se lahko skliče seja sveta v krajšem roku po telefonu ali s telegramom.


25. člen


Sejo sveta skliče predsednik sveta na podlagi sklepa sveta, na pobudo organov zavoda, na zahtevo direktorja zavoda, ustanovitelja, ene tretjine članov sveta, ali po lastni presoji. Če predsednik sveta odkloni sklic seje, zadeve z dnevnega reda predlaganega sklica pa so nujne, vezane na rok in lahko povzročijo tudi materialno škodo (kazni in podobno), skliče sejo sveta direktor. V primeru iz drugega odstavka tega člena mora svet na svoji prvi seji odločati o zaupnici predsedniku.


26. člen


Predlagatelj dnevnega reda, oz. posamezne točke dnevnega reda seje sveta mora pripraviti pisno gradivo za obravnavo na svetu s kratko pisno obrazložitvijo in predlogom odločitve. Ugovori na svet, mnenja, predlogi in stališča, pritožbe ter drugi dopisi, naslovljeni na svet, se zbirajo v tajništvu zavoda, za obravnavo na svetu pa jih obdela predsednik sveta.


27. člen


Predlogi točk dnevnega reda seje sveta se naslavljajo na tajništvo zavoda.
V tajništvu zavoda se zbira gradivo za posamezne točke dnevnega reda seje sveta. Tajnica zavoda obvešča predsednika sveta o prispelih predlogih in gradivih za točke dnevnega reda seje sveta zavoda.


Na dnevni red seje sveta predsednik sveta uvrsti tiste predloge in pobude, ki so obrazložene in opremljene s potrebnim gradivom. Nepopolni predlog točke dnevnega reda seje lahko predsednik zavrne, razen če predlagatelj poda pisno obrazložitev, gradivo pa predloži na sami seji (zaključni račun ipd.). O zavrnitvi nepopolnega predloga ali pobude na dnevni red seje sveta obvesti predlagatelja oziroma pobudnika tajništva zavoda.


28. člen


Predlagatelj točke dnevnega reda seje sveta ali delavec, ki ga določi direktor ali direktor sam, mora na seji sveta obrazložiti predlog, ki ga je podal, in predlagati svetu v sprejem odločitev.


29. člen


Predlog odločitve sveta zavoda je lahko podan v alternativni obliki.


3. Potek seje


30. člen


Sejo sveta vodi predsednik sveta. Če je predsednik zadržan, vodi sejo njegov namestnik; če je zadržan tudi namestnik predsednika, vodi sejo član sveta, ki ga na sami seji določi svet.


31. člen


Ob pričetku seje predsednik sveta ugotovi sklepčnost sveta in odsotnost članov. Svet je sklepčen, če je prisotna večina vseh članov. Če svet ni sklepčen, se sejo ponovno skliče v roku sedmih dni.


32. člen


Svet sprejme dnevni red.
Vsi vabljeni na sejo lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.


33. člen


Pod 1. točko praviloma obravnavajo in potrdijo člani sveta zapisnik prejšnje seje sveta.
Pod 2. točko dnevnega reda poroča direktor o tekočem poslovanju zavoda.
Pod 3. točko so predlogi, pobude in vprašanja članov sveta.
Zadnja točka dnevnega reda je točka razno. Pod to točko se obravnavajo trenutna vprašanja na pobudo povabljenih ali zadeve, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v druge točke dnevnega reda.

34. člen


Ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda lahko predsednik sveta pozove predlagatelja ali delavca, ki ga določi direktor (uvodničar), da poda krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila. Ko uvodničar konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.


35. člen


Na seji lahko razpravlja samo tisti, ki se je prijavil k razpravi in ki mu je bila dana beseda. V razpravi lahko sodelujejo vsi prisotni na seji sveta.
Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav k razpravi, razen replike, ki je na vrsti takoj.


36. člen


Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo. Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član sveta ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči svet.


37. člen


Razpravljalec sme razpravljati le o vprašanjih oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda. Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki se obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
Če se razpravljalec opozorilu ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
O morebitnem ugovoru razpravljalca odloča svet.


38. člen


Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne ovira pri razpravi oziroma govoru.
Svet lahko odloči, da sme posamezni razpravljalec razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.


39. člen


Predsednik zaključi razpravo, ko ugotovi, da ni več pripravljenih razpravljalcev.
Svet lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem razpravljajo vsi prijavljeni razpravljalci, saj je vprašanje dovolj razčiščeno, da je zrelo za odločanje.


40. člen


Svet lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže, da je za odločanje o stvari oziroma o predlogu treba dobiti nove podatke ali dopolniti gradivo za razpravo.


41. člen


Svet lahko odloči, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če je vsebina točk dnevnega reda med seboj povezana.
Glasovanje o predlogih odločitev po posameznih točkah dnevnega reda se ne glede na skupno obravnavanje opravi ločeno po posameznih točkah.

42. člen


Med potekom razprave lahko predlagatelj vsak čas umakne svoj predlog. Ob umiku predloga svet brez odločitve preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda ali pa odloči, da se razprava nadaljuje oziroma da se odloči o predlogu.


43. člen


Razprava o predlogu(o zadevi točke dnevnega reda) se na seji sveta konča tako, da svet:

  • sprejme predlog sklepa v predlagani obliki
  • sprejme predlog sklepa z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi
  • zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega preučevanja in preide na naslednjo točko dnevnega reda
  • sprejme sklep, da se odločanje o predlogu odloži do naslednje seje sveta


44. člen


Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.


4. Vzdrževanje reda na seji


45. člen


Za red na seji skrbi predsednik. Za kršitve reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:

  • opomin
  • odvzem besede
  • odstranitev s seje


46. člen


Predsednik izreče opomin razpravljalcu, ki govori, čeprav mu ni dal besede, udeležencu seje, ki seže govorniku v besedo ali drugače krši red na seji ali določbe tega poslovnika.
Besedo se vzame udeležencu seje, ki s svojo razpravo oziroma govorom krši dnevni red in določbe tega poslovnika, čeprav je bil na isti seji že dvakrat opominjan. Če udeleženec seje tudi po odvzemu besede ne preneha kršiti reda in motiti dela na seji ali hudo žali svet oziroma prisotne, ga svet lahko odstrani s seje.


47. člen


Če predsednik ne more ohraniti reda na seji z ukrepi iz predhodnih členov tega poslovnika, lahko sejo prekine.
Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik sejo zaključi.


5. Sprejemanje odločitev


48. člen


Svet je sklepčen in veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov sveta.


49. člen


Po končani razpravi da predsednik predlog sklepa na glasovanje. Predsednik lahko tudi po končani razpravi predlaga, da se o predlogu še ne glasuje, kadar sodi, da bi bilo potrebno opraviti še dodatna usklajevanja med člani.
Če je o posamezni zadevi podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.


50. člen


Predlog za dopolnitev ali spremembo statuta oziroma drugih splošnih aktov zavoda, ki jih sprejema svet (v nadaljevanju besedila: amandma), mora biti predložen v pisni obliki ali citiran v zapisnik na sami seji.
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo tudi spreminja, dopolnjuje oz. umakne svoj amandma.

51. člen


Po končani razpravi svet odloča o amandmajih. O vsakem amandmaju k predlogu splošnega akta ali druge odločitve se glasuje praviloma posebej. Če je k predlogu predloženih več amandmajev na posamezno določbo akta ali predloga odločitve predsednik sveta da na glasovanje najprej amandma, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve, in po kriteriju daje na glasovanje še druge amandmaje.
Sprejeti amandmaji postanejo sestavni del predloga.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča svet o predlogu (splošnem aktu in podobno) v celoti.


52. člen


Preden se prične glasovanje predsednik objavi besedilo predloga, o katerem se odloča.


53. člen


Glasuje se praviloma javno. Svet lahko z večino glasov prisotnih članov na predlog vsaj dveh članov odloči, da se o posameznem predlogu glasuje tajno.


54. člen


Javno glasujejo člani sveta zavoda sveta tako, da jih predsednik pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za sprejem predloga, nato tisti, ki so proti sprejemu predloga, in na koncu tisti, ki so se vzdržali. Člani glasujejo hkrati z dvigom rok.


55. člen


Pri odločitvi, da se glasuje tajno z glasovnicami, tajnica pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih članov, z besedilom predloga ter z označbama »glasujem ZA« in »glasujem PROTI«. Glasovnice tajnica predloži članom, ki obkrožijo tisto označbo, za katero so se odločili.


56. člen


Po končanem glasovanju ugotovi predsednik sveta izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.


57. člen


Svet sprejme odločitve z večino glasov vseh članov sveta.


58. člen


Ko komisija odloča o zahtevah za varstvo pravic delavcev oziroma po ugovoru delavcev na sklepe ali odločbe, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja, mora delavec dobiti vabilo na sejo sveta najkasneje 8 dni pred sejo, da se lahko pripravi in si vzame zagovornika, če to želi.
O seji je treba v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, obvestiti tudi sindikat in zahtevati, da v tem roku posreduje svoje mnenje, ki ga mora komisija obvezno obravnavati in se o njem izjasniti, če ga sindikat pošlje pravočasno. Predsednik sindikata je lahko prisoten na seji komisije, ko le-ta odloča o zahtevah za varstvo pravic.
Komisija mora o zahtevi za varstvo pravic odločiti v 30 dneh od vložitve zahteve oziroma ugovora.
Po razpravi o zahtevah oziroma ugovoru za varstvo pravic se morajo odstraniti tako delavec kot tudi vsi vabljeni. Komisija sprejme sklep o zahtevi za varstvo pravic oziroma ugovoru z večino glasov vseh članov. Izid glasovanja oziroma sklep komisije razglasi predsednik takoj po glasovanju. Delavcu se vroči pismeni odpravek sklepa.


6. Usklajevalni postopek


59. člen


Kadar je nujno sprejeti ponujeni predlog, ker je vezan na rok in bi njegova preložitev na naslednjo sejo zavodu škodovala, o vsebini predloga odločitvi pa na seji ni mogoče doseči soglasja, svet zavoda izvede usklajevalni postopek.
V ta namen predsednik sveta predlaga v izvolitev tričlansko usklajevalno komisijo izmed članov sveta, in sicer izmed tistih, ki so proti predlogu odločitve in tistih, ki so zanj, ter tistih, ki predlagajo spremembo predloga.


60. člen


Predsednik sveta prekine sejo in da usklajevalni komisiji nalogo, da sporni predlog odločitve preoblikuje tako, da bo sprejemljiv za večino članov sveta. Usklajevalna komisija pripravi predlog odločitve v besedilu, za katerega glasujejo vsi trije člani komisije.


61. člen


Usklajeni predlog predsednik usklajevalne komisije preda predsedniku sveta, ki v nadaljevanju seje ponovi glasovanje o spremenjenem predlogu. Četudi po uskladitvi na usklajevalni komisiji predlog odločitve ni sprejet, se umakne iz dnevnega reda, pri tem pa se člane sveta obvesti o možnih posledicah nesprejema.


7. Korespondenčna seja


62. člen


V izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidljive okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje, se lahko seja sveta izvede na korespondenčen način.


63. člen


Predsednik sveta skupaj s tajnico oblikuje predlog tako, da lahko član s povratno informacijo (pisno, po telefonu ali faksu) sporoči svoje strinjanje ali zavrnitev predloga.


64. člen


O mnenjih in glasovanju članov sveta na korespondenčni seji sveta se opravijo uradni zaznamki.


65. člen


Svet zavoda mora sprejeti odločitve na korespondenčen način opravljeni seji, zapisniško potrditi in protokolirati sprejeto odločitev na prvi naslednji seji.


8. Zapisniki in sklepi


66. člen


O delu na seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik vsebuje podatke o poteku in delu seje, sklepčnosti oz. prisotnosti članov, dnevnem redu seje, razpravljalcih, ki so sodelovali v razpravi, sprejetih odločitvah, izidih glasovanja ter o drugih pomembnih dogajanjih na seji.
Član sveta, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik. Z dovoljenjem predsednika sveta lahko svoje mnenje citira v zapisnik.
Zapisnik seje piše tajnica zavoda.
Zapisnik podpišeta predsednik sveta in zapisnikarica.


67. člen

Zapisniki seje sveta se s celotno dokumentacijo hranijo v arhivu sveta kot dokument trajne vrednosti.


68. člen


Odločitve sveta, s katerimi se odločijo o pravici, obveznosti, prošnji ali drugi vlogi, naslovljeni na svet, se v obliki pismenega odpravka pošljejo tistim, na katere se nanašajo, ter drugim zainteresiranim.


69. člen


Odločitve sveta, protokolirane v zapisniku, se številčijo tako, da ima odločitev številko zaporedne seje sveta ter zaporedno številko točke dnevnega reda.


Pismeni odpravek odločitve sveta je oštevilčen z delovodno številko.
Pismeni odpravek odločitve sveta pripravi tajnica, podpiše pa ga predsednik sveta.


V. POSTOPEK IMENOVANJA DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI


1. Postopek imenovanja direktorja


70. člen


Svet objavi razpis prostega delovnega mesta direktorja najkasneje tri mesece pred izrekom dobe, za katero je imenovan direktor. Razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja s pogoji, ki jih določa zakon in statut zavoda.


71. člen


Kandidatura za razpisano prosto delovno mesto direktorja se v zapečatenih kuvertah zbirajo v tajništvu zavoda. Svet zavoda na seji odpre kandidature in izvede preliminarno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. S temi dokumenti se ravna kot z dokumenti zaupne narave.
Svet po opravljenem postopku izbiranja ni dolžan izbrati nobenega od kandidatov. V takem primeru ponovi razpis in o tem obvesti kandidate. Svet lahko izbrane kandidate pokliče na sejo, da ustno predstavijo program razvoja in odgovarjajo na vprašanja članov sveta.
O kandidatih, ki izpolnjujejo vse pogoje, svet glasuje. Za direktorja je izbran kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.


VI. KONČNE DOLOČBE


72. člen


Ta poslovnik je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov sveta zavoda.


73. člen


Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo na enak način, kot to velja za njegov sprejem.


74. člen


Ta poslovnik začne veljati osmi dan po sprejemu na svetu.



Dne: 24.04.2001 Predsednica sveta:

Jožica Simonič-Kunej, dr.stom.